“Poleti otroci po soncu dišijo,
bosih nog se po svetu podijo.
Jejo maline, se z vodo škropijo,
zvečer pa pod zvezdnim nebom zaspijo.
Jeseni otroci po jabčkih dišijo,
v rahlem vetriču jim lica žarijo.
V pisanih škornjih po lužah tacajo,
se v blatnih potičkah in z žarki igrajo.
Pozimi otroci po snegu dišijo,
male snežinke z jezikom lovijo.
Gradijo gradove in bijejo bitke,
pod toplo odejo si grejejo ritke.
Spomladi otroci po rožah dišijo,
v travi ležijo, metulje lovijo.
Poslušajo pesmi, jim pojejo ptice,
mamam pa dajo poljub tja na lice.
V vseh letnih časih otroci dišijo
po smehu in sreči in čokoladi,
a najbolj otroci dišijo po tem,
kako iz srca znajo imeti te radi.”
Nina Jelen – Otroci dišijo