10. maja, v dopoldnevu pred nočitvijo v vrtcu, smo vzgojiteljice iz Rumene igralnice otrokom pripravile poseben dogodek – Igralnico smo spremenile v pravo slaščičarno »SLAŠČIČARNO MRVICA«, poznano po najboljših jagodnih kupah daleč naokoli.
Starejše deklice so uredile pogrinjke na mizah, si nadele lične predpasnike ter z nasmejanim pozdravom, pričakale prve goste, ki so se za to priložnost lepo oblekli, si počesali lase ali uredili pričesko ter poskrbeli, da so s sabo vzeli tudi denar.
Natakarice so goste popeljale do svojih omizij in predstavile sedežni red. Razdelile so tudi meni slaščičarne. Gostje so si po želji izbrali svojo sadno kupo, natakarice so zapisale posamezno naročilo in se lotile priprave jedi in tudi vljudno postregle goste pri svojem omizju.
Ob zvokih umirjene ambientalne glasbe , v soju romantične svetlobe ter v prijetni družbi, so otroci z veseljem pojedli jagodne sadne kupe, poklepetali med seboj in že razmišljali o svojem plačilu naročila.
Seveda so natakarice na koncu gostom tudi izdale račun za posamezno naročilo. Le- ti so odprli svoje denarnice, preverili račun, natančno odšteli denar za svoj znesek plačila, se zahvalili za prijetno postrežbo in se poslovili od osebja SLAŠČIČARNE MRVICA.
Tega dne so se vsi otroci na večer vrnili v vrtec tudi na skupno nočitev.
Po večerji smo se prosto pozabavali še na igralih in preizkušali delovanje baterijskih svetilk. V mraku pa z njimi posvetili v večerno nebo, šteli zvezde in opazovali luno, ki nas je z jasnega neba vabila na nočni počitek.
Ko smo prišli nazaj v vrtec, smo se preoblekli v pidžame, si umili zobe, zaplesali »ples v pidžamah« in se nato rahlo utrujeni odpravili na ležalnike. Vzgojiteljica Diana nam je prebrala še pravljico za lahko noč in zaspali so otroci, zaspal je vrtec. Po jutranji risanki in zajtrku smo se poslovili z mislijo, da je prespati v vrtcu skupaj s prijatelji nekaj posebnega.
Vzgojiteljice verjamemo, da so otroci v vrtcu ta dan imeli priložnost spoznati nekaj osnov bontona in kulturnega načina vedenja ob obisku slaščičarne ali katerega podobnega javnega prostora, kot tudi sprejeti možnost, da se včasih zgodi, da je v življenju potrebno kdaj čez noč ostati in prespati tudi kje drugje, kot doma.
Zapisala Tatjana Imperl
